Iz moje glave






         Nostalgija in današnji dan

30. 11. 2007

Zdravo svet!

Zapisano pod: O meni — 1danica - 30. 11. 2007

Čisto zares: zdravo svet! Blogovski svet, tu za pisalno mizo moje sobe in drugih podobnih sob!
Nekoč (že davno) sem bila čisto majhna. Od takrat se spomnim toliko neumnosti, toliko neverjetno nepomembnih podrobnosti, da druge (pa ne več tako pogosto kot bi bilo fajn) nekaj časa spravljam v smeh, nekaj časa pa skoraj v obup… Koga pa briga, katere risanke so bile po televizija v letu od predlanskega predlanskim od takrat, ko mi je bilo pet ali šest let! Risanke so bile v resnici sicer samo kako leto ali dve prej,  meni se je pa to zdelo grozovito daleč, čeprav sem se jih živo spomnila – ni bil namreč kakšen “Tomindžeri”, ampak Disneyeve umetnine s Pepetom, Mikijem in ostalimi… Še danes jih vidim, kako so tekli po nekih črnobelih lojtrah z nekimi kanglicami v rokah, barva se je pa polivala, da so bili čisto popackani!

Kakor koli že… Igrala sem se ponavadi s sestro in bratom. Kot kakšen nepotreben privesek sem se jima znala obesiti za pete in takoj teči tožarit mami, če  mi kaj ni bilo prav. Saj ne, da bi kaj pomagalo. Pa tudi prav fajn sta bila. Sestra je bila moj advokat, ko sem kaj ušpičila, brat je pa še meni rekel, naj ne povem doma, če sem mu JAZ kaj naredila. Pa je bilo s tožarjenjem hitro konec.

Menda se je brat naučil brati, ker se je sestra naveličala glasnega branja zvečer. Sploh so bile pa njej všeč že druge knjige. Meni se je pa zdelo, da se moram, ker je znal on.  Dve leti starejši je znal marsikaj. Narediti stojo na glavi, na primer. Rezultat: še danes jo znam! Je bilo pa res bistveno bolj enostavno pri dvajsetih ali tridesetih …. kilah! Potem je napisal nekaj pesmic. In že v drugem ali tretjem razredu sem naštudirala, kaj pomeni, da se besede lepo rimajo. Nisem blestela, pa vseeno.

Danes smo že vsak na svojem koncu, ko se vidimo, je pa vendar lepo. In kar je bilo takrat zdavnaj, bo vedno nekako v nas.

Brat dandanes piše blog. Naš ati je pisal nekaj čisto drugega, pa se je tudi potrudil in stvar prav lepo spravil skupaj. Upam torej, da je kaj v genih in sem tudi jaz kaj dobila. Čisto možno tudi, da je res tako, kajti tudi moja deklica piše blog.

Tisto zgoraj sem napisala, da povem kaj o sebi, bloga pa ne bom pisala, ker ga on piše! Nak! Ne bom delala stoje na glavi :)

Pisala ga bom, ker mi ravno paše in kadar se mi bo zazdelo, da je tako fajn. Navsezadnje sem že dobrih trideset let nazaj napovedala, da bom nekaj konkretnega napisala! Sicer sem rekla, da bo knjiga, pa kaj!

Zaenkrat bo tudi blog čisto v redu.

  • Share/Bookmark

Blog Iz moje glave | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |