A četica še koraka?
2.12.2007 ob 16:21
Ne bi o morali v slovenskih pesmih ali kjer koli drugod. Ne bi o kvaliteti, taki, o kateri bi lahko presojali le posebej izobraženi in usposobljeni kritiki. Okusi so pa tako ali tako različni. O okusu se ne razpravlja.
Ne bi niti tehatala med turbofolkom in kakšno drugo zvrstjo ali kaj slabega napisala o pop glasbi. Le zakaj? Zmotila me je čisto določena pesem v čisto določeni oddaji.
Oddaja je bil Hitov Direndaj, pesem pa glasbena želja enega od malčkov, torej je verjetno imel tistih pet ali šest let. Pesem pa ni bila nobena druga kot “lepi Dasa iz Vrbasa”, tista o lepih ritkah, torej. (http://www.lyrko.com/lyrics/lepi_dasa)
Na zgornji povezavi je besedilo kompletno in še malo se ne omejuje na ritke.
Za omladinke sen kot titova štafeta
naprej preda me včasih tud starejša teta
Če punce so prevroče ruknem viski in tablete,
če vrsta je predolga tud lepilo za tapete
Pesem sama me sploh ne moti. Ima svojo foro, vsak jo lahko vidi malo po svoje, tip ima kar dober glas in tako ali tako verjetno ni nikoli imel namena z besedilom kandidirati za kakšno visoko mesto med slovensko poezijo. Le sprašujem se: A so to otroci staršev, katerim je glavna fora, da 4-, 5-, 6- letniki in še mlajši ponavljajo verze, za katere niti pojma nimajo, kaj pomenijo? Ali se to zgodi kar tako?
Sploh me zadeva ne jezi posebno, le spomni me na marsikaj izpred mnogih let.
Spomnim se na Jurčka, ki sam ni mogel čisto dobro poskrbeti za zajčke, zato je četica korakala z orodjem, da mu bo pomagala. Spomnila sem se na cekinčka, ki je letal okoli rožic in se do sitega najedel. Spomnim se pesmic o jeseni, o veveričkah in ježkih, ki so si nabrali zalogo za zimo, medtem ko so veselo skakljali sem in tja po gozdu. Pa veselega fantiča, ki ni imel bogvekaj, pa je vseeno nosil smeh in veselje ljudem okoli sebe. Spomnim se nekega veselja, ki smo ga še čisto majhni občutili, ko smo peli pesmice, ki so bile pisane za nas, pa tudi za male srčke danes. Da bi v te srčke prinesle toplino in prijaznost. Da bi mamicam in atitom pomagale privzgojiti dobro v teh dušicah.
Samo sprašujem se: je malčkom danes ostalo dovolj časa za prijazne pesmice za malčke, preden začnejo peti o zizikah, gavrilovič salamah in o ritkah?
Jaz tu nimam kaj dodati! No, komentar je pa vseglih!
Popolnoma se strinja s teboj. V današnjih časih je slovenska beseda marsikje nuja, ker pač živiš v Sloveniji. temu primerno se tudi kultura ponaša. Samo poglejmo kdo so naprimer znani režiserji, pedagogi, doktorji, kulturniki . . . ugotovila boš, da slovenska dediščina postaja vedno bolj zatirana. zelo lep primer imaš pri medijih kot so radijske postaje. Po našem zakonu morajo predvajati najmanj 20% slovenske glasbe 80% pa tuje (pretežno balkan). Poglejmo pa na hravaškem, imajo nasprotno 80% svoje in 20% tuje. Zakaj je tako? Za primer ti povem, da urednik ene zelo poslušane postaje v okolici Kopra je g. Draškovič.
Glede na to, da v Sloveniji najdeš cel kup razno raznih priimkov, se mi to ne zdi problem - tudi mnogi, ki ne pomnijo, kdaj bi njihov prednik prišel od kod drugod, imajo priimke nemškega, francoskega, hrvaškega ali italijanskega izvora. Tako pač je, kulture se mešajo, celo novo izvoljeni predsednik Slovenije ima v priimku črko, ki je ni v naši abecedi, pa kaj!
Slovenske glasbe bi bilo v primrjavi s tujo najbrž res lahko več
V tem primeru me je motilo to, da so otroci ob toplino, prijaznost in veselje, ki smo ga mi še našli v otroških pesmicah, danes pa nogi prav hitro preskočijo na vulgrane pesmi, ki so za odrasle, pa še oni bi zlahka shajali brez njih. Najbrž.
Oprosti Danica, nisem mislil na delitev ali šovinizem. Sem kulturni delavec dosti nastopam pri nas in v tujini. v vseh teh letih sem se prepričal, da je pomembno koliko je človek fleksibilen. Kar sem hotel povedati je to, da lažje asorbiramo vse kar je tuje prej kot, da bi ohranjali svoje. Vsako leto sem v vlogi božiča ali dedka mraza. Zelo rad sem v kontaktu z otroci, ker sem prepričan, da otroci do določenih let so zelo pristni in realni. Tako kot ti praviš kje so tiste pesmice, sem večkrat vprašal “mi lahko zapoješ eno pesmico”, seveda otrok bo zapel tisto katero mu je najbolj znana. Vedno več slišim pesmi, ki jih ti navajaš. Toda zakaj? odgovor dobim ko ga vprašan kje je slišal to pesem. Moja mamo ali oče vsak dan poslušaju to pesem, ker jim je všeč. Naslednje moje vprašanje je “ali znaš kakšno o dedku mrazu” “seveda” reče in mi zapoje. Nekateri otroci so po navodilih staršev zapeli tako pesem kot ti navajaš, ker naj bi bila to smešna pesem. Moti me, da so v veliki večini pesmi v tujem jeziku, čeprav imamo v našem jeziku tudi mi zelo zabavne pesmi. Tako je, dokler ne bomo mi starši čuvali in prenašali svojo kulturo in vrednote je pač tako. V tujini se tujci trudijo, da se asimilirajo, pri nas se mi trudimo, da prevzamemo tuje .
Saj se mi zdi, da se kar razumeva - kaj kateri misli.. Lep dan želim!
Vse je odvisno od staršev,včasih so otroke učili veselih pesmic in prepevali z njimi,danes si pa premalo časa vzamejo za svoje otroke in jih prepustijo medijem
Otroci so kot gobe. Vase posrkajo kar slišijo, vidijo in zaznajo. V vrtcu se učijo pesmic o gosenicah in metuljčkih (no, vsaj v večini vrtcev- obstajajo tudi izjeme), ampak to ni tako zabavno. Starejši se jim ne smejejo in se ne zabavajo ob cekinčkih, ampak ob neumnostih. In otrok, v želji po pozornosti, bo pač raje prepeval lepega Daso, ker bo pač požel več pozornosti ob tem. Žal je tako… Grozno, krivi so (smo?) pa odrasli.
Ob branju tvojega prispevka, sem se spomnil mlade družinice, ki je posebej nagradila svojega sinka z možnostjo, da je na veselici skupaj z ansamblom pel pesem “Ne boš ti meni zike majal”. Niso vedeli? Ali niso nič razmišljali? Moj komentar jim ni bil prav nič všeč. Sedaj mi je lažje. Se mi je zdelo, da si ta otrok ni zaslužil, da so ga na takšen način “zlorabili”.
Saj ravno tu je problem: starši, ki se jim to zdi nadvse zabavno in smešno in take podvige nagradijo z največjim odobravanjem. Najhuje se mi zdi, da se otroške pesmice že pet let starim dostikrat zdijo preotročje, čeprav bi v njih lahko našli še toliko lepega.
Včasih človek najde bistvo pravljice šele ko ostari :smail:
za tole objavo sem pa primoran izreči čestitke: bravo! lepi dasa, werner, fredi miller te so originali. sexsplosion, turbofolk, atomik harmonik so druga klasa.
sicer pa zato podpiram dva velika človeka…
1.Dušica Kunaver, ki zbira stare ljudske običaje in je objavila z Igorjem Ribičem 15 slovenskih ljudskih pesmi tudi v knjigi .
2.Janez Bitenc, ki je žal že pokojni, a je napisal toliko lepih pesmic.
Hvala.
Pa še vprašanje: Kaj pa Svetlana Makarovič? Ne mislim kot sogovornica ampak kot pesnica in pisateljica.
Katerokoli delo izpod njenih rok, ki mi je prišlo pred oči se mi je zdelo nekaj zelo nadpovprečnega. Kot sogovornice je sicer nisem doživel (in je tudi ne bi rad
) , se mi pa zdi, da se tudi njene izjave da kar lepo prenašati, treba je žensko le vsaj malo poznati, da veš kaj približno pričakovati.
Verjetno, ja - kot večino nas, jo moraš vzeti takšno, kot je. Njena dela se mi zdijo pa fantastična. Če bi nje ne blo, bi se jo morali pa izmislt.
Čudovito, si mislite kako bi bili srečni otroki, ko bi vsi starši razmišljali kot mi.
Edino kar imam malo pomisleke, ko znamo lepo pisati in zelo strokovno razgalabljati, zakaj se ne lotimo blogarji pisati pesmice in poezije ter pravljice za otroke? Saj pri pregledovnju blogov sem opazil ogromno zanimivih piscev - poetov in to talentiranih. Tako, ko bi kje prebral kaj takega, lahko mojim vnukom preberem v moje in njihovo veselje.
Ja pa se lotmo, a ne?
Za igro sem dober, toda za kaj spraviti na papir sem malo čuden. Ti znaš lepo pisati , poskusi ti, mogoče bom tudi jast, ko bom dobil malo motivacije in to pod enim pogojem, da se mi ne boš smejala.
Smejim se pa jaz ne kar tako. In če se že, se ne zlobno ali posmehljivo, ampak ker se mi kaj res zdi smešno smešno.
1danica,
njenega mišmaša sem preposlušal tolikokrat 
svetlana je pa že druga zgodba, jo pa spoštujem in piše reeeessss dobre pesmi in zgodbice