Današnja mladina
12.12.2007 ob 23:40
Na živce mi grejo ugotovitve, kako je mladina danes drugačna, razvajena in še in še.
Pa prav pogosto slišim podobne stvari. In (groza!) včasih jih tudi izrečem. In takrat se počutim resnično stara.
A jaz se ponavadi omejim na tisto posebnost, ki me ravno zmoti.
A da so razvajeni? Ja, mnogi so. Izkoristijo vsako priliko, da jo uberejo po liniji najmanjšega odpora. Lepo vas prosim, a nismo mi pogosto tudi taki? Sploh pa – kdo jih je pa razvadil?
Nič ne pregorevajo za šolo – vsaj mnogi od njih ne. Ne tako kot mi – ups! Saj res, jaz tudi nisem… Oblačijo se, ja no, po modi, mi smo poskušali isto. Samo moda je bila takrat drugačna. Namesto hlač s strašno nizkim pasom (ki so blazno nezdrave, a veste, kaj to pomeni za mehur, ledvica, pa za jajčnike!!) smo nosili precej višje kavbojke, ki so bile tako oprijete, da smo morali leči na posteljo in povleči trebuh noter, da smo jih sploh lahko zapeli. Dosti bolj zdravo!
Šminkajo in barvajo se že.. ja takoj, ko jim pade na pamet. Če v četrtem razredu, potem v četrtem, če šele v petem, pa takrat. Se spomnim sošolke, ki je v drugem ali tretjem razredu prišla z nalakiranimi nohti (nič kričečega, zelo nežno roza), pa učiteljica ni bila čisto ZA in naslednji dan ni več. Hočem reči, da bi tudi katera od nas (jaz osebno sicer res ne) poskusila kaj podobnega, pa pač ne bi šlo skozi.
Zaljubljeni so že… joj – že tam pri dvanajstih, trinajstih se po šoli držijo za roke, okoli ramen, okoli pasu, pa poljubček… Kam smo pršli! Sicer sem jaz prvega fanta res v vrtcu vprašala, če se bo poročil z mano, ampak tisto je bilo čisto nekaj drugega. V šestem razredu pa, no ja, mogoče je bolje, da sem tiho.
Kaj jim še očitajo? Nasploh jim grejo same neumnosti po glavi, no! Ko bi morali biti malo resni, se pogovarjajo samo o fantih (punce), ali kvečjemu o kakšni novi skupini ali pevcu. Ali pa. kje so bile. Ali pa, kam bodo v prihodnjih dneh šle. Se ne more meriti z globokimi pogovori, ki smo jih imeli mi v njihovih letih (pajade!) . Fantje so pa tako ali tako bolj tiho. Le malo stepejo se radi – tako med prjatli!
Preklinjajo… JOOOJ.. a veste kako! Take jim letijo iz ust, le kje jih pobirajo! Vsi mogoči in nemogoči deli telesa in izpeljanke. Moji prijatelji v njihovih letih so sicer bolj pazili, da jih ni slišal kdo, ki bi poskrbel za neprijetne posledice, drugače pa so tudi kakšno močno rekli, da o bratu ne govorim, on je imel eno obdobje, ko jih je pravil najbrž še zlasti meni, da me je jezil… se pravi, da tudi ti niso dosti hujši, pa še zgled so najbrž dobili pri kom iz naše generacije.
Ja, potem mi ostane samo to, da so blazno izbirčni, malo mlajši se igrajo z vsemi mogočimi igračami, sami pa ne znajo nič skupaj spravit, malo večji bi bili pa samo na računalniku! In odgovarjajo, ja to pa res! Pa kakšno muzko poslušajo!
Ne, ne, moram biti poštena! Meni se pogosto zdijo prav smešni in simpatični. Nekaj od zgoraj naštetega je celo res, ampak je čisto normalno. Mnogo je pa tudi mladih z razčiščenimi pojmi glede dela in jela . Mnogo jih je, s katerimi se zlahka pogovarjaš, ker so ravno prav resni in mislijo s svojo glavo. Mnogi so ustvarjalni in te znajo presenetiti. Da se zrihtajo, to mi je celo zelo všeč! Včasih malo pretiravajo, ampak: času čas! Se bodo že našli. Všeč mi je, da se znajo postaviti zase. Z nekoliko potrpežljivosti običajno znižaš tisti njihov neustrezni ton in jih vsaj približno postaviš na pravo mesto. Je pa res, da si več upajo. Mi smo si precej manj - nas je vzgajala neka druga generacija, logično! Ali nam je to šteti bolj v dobro ali v slabo, mi pa ni čisto jasno.
Marsikaj, kar nas moti, je pa tako ali tako v precejšni meri naša zasluga.
Glasba pa, tu sem se a čisto zares zlagala: ne zdi se mi slaba, kar nekaj jih celo poznam, ki poslušajo isto kot jaz, glasbo iz časov, ko je bila le-ta najboljša.
Imam prvi komentar , lalalalalala. Aja, otroci. Tega kar si opisala ne bi niti posebno veliko komentiral. Pravi problemi mnogih otrok so drugi. Zadnja leta se odkriva veliko droge med zelo mladimi, nasilja med njimi in staršev nad njimi in grozljivih zgodb o spolnih zlorabah. Seveda vse ni samo stvar tega časa, ta občutek imamo včasih tudi zato, ker se zdaj več stvari odkrije in manj prikrije. Vsekakor pa je vseh teh nemarnosti veliko preveč in za vsakega otroka, ki pade v takšne zgodbe bi bila verjetno največja želja, da bi bili njegovi problemi takšni, da bi jih bilo moč najti na tvojem simpatičnem spisku. Lahko noč, pozno je!
ja, mladina, otroci in mi starši. Vse kar se danes dogaja smo krivi čisto sami. Res je, da smo tudi mi imeli svoje obdobje kot oni, to kar danes manjka je spoštovanje do vsega, pa ga ni. Res, da niso vsi takšni, jih je pa vedno več. Prej se ni skrivalo kot navaja likard, prej je bila vzgoja tista ki nam je narekovala kako se obnašati, čeprav tudi v mojem obdobju so bile izjeme ampak samo izjeme. Samo primer bom dal. Nikoli si nisem dovolil moje staše pošiljti v . . . , danes že otrok v vrtcu pošlje mamo , očeta, tovarišico i.t.d. Učitelja sem sebal ko samega hudiča, če sem kaj skuhal sem dobil z ravnilo po dlaneh potem sem še doma imel svojo pokoro. Danes je vse drugače. učitelji ne smejo apsolutno nič ne samo z ravnilom, tudi kašno besedo kot osel in podobno ne sme reči, ker je to osebna žalitev, nesme otroka če razgraja v razredu poslati iz učilnice i.t.d. mi starši pa smo tiho in še potuho damo (v večini). Lahko bi še našteval od video igric kje se koljejo do filmov. saj jim to dovolimo, ker moramo tako zahteva igra kapitala. Še dosti bi lahko napisal toda nebi rad zamoril. Ravno sem v obdobju, ko pišem gledališko dramo na to temo. upam, da jo bom dokončal.
Mladina je super,če bodo vsi taki kot moji vnučki bodo dali svet na mesto,no mogoče bo malo postrani