Iz moje glave






         Nostalgija in današnji dan

27. 03. 2008

Ne samo Prešerni …

Zapisano pod: Prebliski — 1danica - 27. 03. 2008

… tudi druge duše včasih občutijo tako močno in tako globoko, da svoje misli in občutja zlijejo v verze in v verzih na papir.

Devetnajst takih so izbrali iz doline, kjer prebivam, in njihovo delo predstavili v lepem literarnem večeru. Devetnajst ljudi, ki so že izdali eno ali več samostojnih pesniških zbirk.

Po dolgem obdobju neprebiranja poezije in poetičnih misli nasploh – pa še kakšna po naključju ujeta mi je včasih odveč – je bila tale ura in pol prava osvežitev. Obnova? Nič takega ne bo. Ni bilo zgodb, ni bilo dolgega pripovedovanja, le misli in občutja, povezana na čisto poseben način, so trkala na naše duše in v njih našle poslušalce, ki so vsak po svoje doživljali tok besed in asociacij. Po abecednem vrstnem redu, da ne bo zamere, so se nekateri predstavili sami, druge so predstavili drugi, vse samo s par podatkov in s pesmimi.

Dobro je delo. Pesmi so bile dobre. Zdaj se sprašujem, zakaj večkrat česa ne preberem. Pesmi nikoli nisem brala na veliko – a tu pa tam kakšna – od naših avtorjev, pa od takih domačih, ki jih poznam jaz in še par ljudi, pa kakšna Menartova… Pesnik je lahko velik, ker je napisal dobre stvari, in ker so ga ljudje kot takega spoznali in priznali. Lahko je pa velika tudi ena sama pesem, ki v trenutku, ko naletim nanjo, nekje v moji nostalgiji in čustvih najde kotiček, ki je kot pripravljen zanjo, hkrati pa je pisana za nešteto kotičkov v glavah drugih ljudi.

Še dobro, da kdo drug pomisli, da bi jih lahko brali večkrat, in nas povabi na tak večer.

  • Share/Bookmark

17. 03. 2008

Ankete in anketke

Zapisano pod: Prebliski — 1danica - 17. 03. 2008

Ko brskam po medmrežju, pogosto naletim na taka in drugačna vprašanja. Pa tudi, ko ne. Ko po kosilu ravno iščem mojo kafetero, da si skuham eno pošteno kavo, pozvoni telefon in kot nalašč potrebujejo tisto polnoletno osebo v našem gospodinjstvu, ki je zadnja praznovala rojstni dan. Od tega je že več mesecev, a do naslednjih rojstnih dni moj vendarle ostaja zadnji. In po dobri stari navadi se ne zlažem niti, ko bi mi to prineslo odvezo od večminutnega spraševanja. Ker je pa še hči (sicer drugače) delala neke ankete in vem, da ni fajn, če te vsi odslovijo, pač samo rečem: »Pri telefonu.«

-»V kolikšni meri za vašega mobilnega operaterja drži naslednje: ….«
Že pripravim možgane na sklece in počepe…
-»Lahko se poistovetim s podobo mojega mobilnega operaterja.«
-Hm. Ja. Najbrž. Od 1 do 4? 2.
-»Če bi znanec na novo sklepal naročniško razmerje, katerega mobilnega operaterja bi mu priporočili?«
-»Hja…. Nobenega, a ne… kaj pa jaz vem. Še zase ne bi vedela in bi stvar morala prej premisliti. Jaz bi kakšno bleknila, odloči naj se pa sam. A ne?«

Nekoč me je nek mlad moški glas spraševal po mojem mnenju o praznikih:
-»Kateri praznik je po vašem mnenju pomembnejši – dan upora proti okupatorju ali praznik dela?«

Nikakor se nisem mogla odločiti. Še več – odločno sem mu povedala, da to ne gre in se mi oba zdita pomembna in to vsak po svoje. Ni in ni odnehal in na koncu je kar sam zaključil, katerega sem izbrala. Čakaj… čigavo mnenje si hotel?

Vse drugačni biseri so mini anketice ala Studio City – si ZA ali PROTI – to je to.

Ali pa tiste mini zadeve na televiziji – izredno inteligentne se mi zdijo. Kaj naj bi t njimi ugotavljali – kaj je res ali kako dobro ljudje ugibajo?

Na primer:

Se privezujete z varnostnim pasom?

Vedno (71%)
Včasih (29%)

Na kaj me že to spominja? Kopno – zemlja? Nikoli?  0% Kar fino.
Še boljše so tiste, ki imajo eno zanimivo kategorijo na koncu:

Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Srbiji bodo zmagale: (10. mar 2008 – 15. mar 2008)

proevropske stranke.     31% (363)
nacionalistične.              52% (599)
Ne vem, me ne zanima. 17% (197)

Sedemnajstih odstotkov ta stvar sploh ne zanima! Le zakaj bi glasoval kdo, ,ki ga ne zanima? Če niso vsi tako vestni, da bi posredovali svoje mnenje, kakršno koli že je, bi se prav znalo zgoditi, da bi ti slednji krepko zasenčili prve in druge. To je tako kot z volilno udeležbo.

Tudi Blogorolina anketa mi je strašno všeč:

Strpen sem do:

  • Drugačnih
  • Istih
  • Strpnih
  • Nestrpnih
  • Samega sebe

A lahko odgovarjam trikrat, štirikrat petkrat, da pokrijem vse pravilne odgovore? In kaj pravzaprav tukaj pomeni »Istih«?

Ali pa tale (RTVSLO):

Kateri voditelj je največ naredil za Sovjete oz. pozneje Ruse?
(15. mar 2008 – )

Lenin.         14% (401)
Stalin.         11% (299)
Hruščov.     4% (104)
Brežnjev.    1% (28)
Andropov.  1% (18)
Černenko.  1% (17)
Gorbačov.   41% (1154)
Jelcin.         9% (243)
Putin.          20% (554)
Št. vseh odgovorov v anketi: 2818

Kaže, da nisem tako samozavestna kot drugi. Ob takem vprašanju me prime, da bi šla v prvo knjižnico in potem še tri ure guglala po internetu. Nazadnje še vedno ne bi upala z gotovostjo izbrati najustreznejšega odgovora.

Tudi tu je šlo bolj za ugibanje in odgovori spet niso najbolj posrečeni:

Kaj je po vašem mnenju najbolj pogost vzrok požarov v stanovanjih? (08. mar 2008 – 10. mar 2008)

Prižgana cigareta.                  44% (591)
Vklopljena električna peč.    24% (328)
Otroška igra z vžigalicami.   6% (77)       (A to se še dogaja?)
Drugo.                                   17% (231)
Ne vem.                                    9% (118)

Št. vseh odgovorov v anketi: 1345

Jaz bi ugibala takole: pozabljeno olje na štedilniku. Ali pa je samo neverjetno naključje, da se je to zgodilo sosedi nad nami, nam, pa še vsaj dvem, ki ju poznam. Posledice…. AUUUUU… čeprav HVALABOGU nihče ni bil opečen.

Pa še ena simpatična z Vijavaje:

Ko sem bil/a mal(i)a sem poslušal:

Avsenike in Slake pri kosilu  33%
Bele črnce pri spevih            13%
Strašne metalce                    25%
Lepega Elvisa Presleya       30%

Simpatična že zato, ker si ne bi mislila, da bo tista zelenjavca sploh pomislila na Avsenike in Slake… mogoče pa le niso tako mladkani.
Ko bom naslednjič videla kakšno zelo zanimivo in poučno anketo in se vprašala, zakaj bi kdo odgovarjal nanjo, mi bo moralo biti jasno vsaj to, da je to vsaj tako smiselno, kot tole moje pisanje. Pa še žal mi bo, če bom videla kakšno res »dobro«, ker je tole že napisano.

  • Share/Bookmark

16. 03. 2008

Nedelja

Zapisano pod: O meni — 1danica - 16. 03. 2008

Po čem lahko ocenim današnjo nedeljo ali kateri koli drug dan?

Po tem, da mi ni bilo treba kdove kako hudo delati? Malo kuhanja in pomivanja, drugače pa ni bilo sile.

Po vremenu, ki je bolj kilavo, megleno in sivo, da o dežju, ki me je močil tistih par minut zunaj, niti ne govorim?

Po četrtem mestu Roberta Kranjca, ki mu ga od srca privoščim? Kakšno više bi mu pa še bolj… zaradi njega, ne mene.

Po nostalgiji, ki me daje, kadar gledam skoke in smučanje?

Po otrocih, ki me imata že malo za norca , ker sta baje tako ali tako bolj pametna od mene? Njihovo zbadanje in moja jeza – vse ena sama ljubezen.

Po  mojem dragem, ki me ima rad in ga imam rada?

Po načrtovanju jutrišnjega dne, ki mi ne gre čisto od rok?

Po TV program, ki me spravlja v dvome – ali je res tako dolgočasen ali jaz preveč gledam televizijo? Ali oboje?

Po oddaji, ki so jo danes gledali drugi (in posledično vsaj delno tudi jaz), meni pa že sinoči ni bila všeč?

Po sanjah, edinem njihovem delčku, ki sem si ga zapomnila zjutraj -  da sem imela čisto normalno velikega hrčka, enako veliko želvico in simpatičnega nosoroga iste velikosti?

Po spominih in čustvih, ki začinijo vsak dan?

Po stanovanju, ki spet ni pospravljeno, kot bi rada?

Po kosilu, ki je bilo kar okusno?

Če bi morala ocenjevati po opravljenem delu, bi bilo bolj žalostno. Še dobro, da je nedelja. Še dobro, da sem več naredila med tednom. In že delam dobre sklepe za naprej.

Sicer je pa veliko lepih stvari. Pravzaprav imam srečo in tudi danes preživljam en precej lep in umirjen dan. Le odhod moje študentke me opozarja, da se začenja nov delovni teden. Pogrešala jo bom, ampak tudi petek ni tako strašno daleč.

Do takrat bom pa vsak dan poskusila narediti dober.

  • Share/Bookmark

Blog Iz moje glave | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |