Iz moje glave






         Nostalgija in današnji dan

28. 05. 2008

Sodobna tehnologija :)

Zapisano pod: Prebliski — 1danica - 28. 05. 2008

Sodobna tehnologija je tako pripravna zadeva! Po računalniku tipkam in se lahko zmotim petnajstkrat in še večkrat, samo premaknem se tja, kjer je kaj narobe, pa popravim! Super! Ni beljenja, brisanja, pretipkavanja in podobnih neumnosti. Če potrebujem kakšno stvar v dveh izvodih, jo pač dvakrat natisnem ali pa natisnem in fotokopiram. Če mi pa zmanjka idej, kar po internetu pobrskam, da vidim, kaj je komu drugemu padlo na pamet.

Televizija! Kaj vse vidimo dandanes! Od živali – od tega, kako pobijajo med sabo, do podrobnosti o tem, kako delajo nove. Mogoče čisto vsega res ne bi bilo treba, no. Potem pa še vse mogoče traparije, ki jih počnejo ljudje. Ah! Kar ugasnila bom.

Pa telefoni! To je ena najbolj pripravnih stvari sploh! Z mobilcem dokličem moja tamala dva (samo še po letih) kadar koli – no, skoraj. Tako da lahko vprašam, kaj bi za kosilo, in se potem jezim, ker ne vesta, kaj bi in jima na koncu ne bo nič prav. Vsaj sinetu ne. Pa tudi onadva mene – da  mi povesta kaj novega. Če drugega ne, vsaj to, kaj naj prinesem iz trgovine. Ali pa sem namesto taksista – če, na primer poči guma pri kolesu. Hja! Bo že!

Še hišni telefon je postal ena taka zelo udobna zadevca: dvigneš, se sprehodiš do sobe ali kamor koli že, in se pomeniš v miru. Nič več žice, ki bi te “privezala” k telefonu, če bi rad govoril.

Moja otroka se jezita name, da mobija ne nosim s sabo. To ni čisto res, večinoma ga. Če ga pa kdaj pozabim, me bosta ravno tisti dan skoraj zagotovo poklicala in ugotovila, kako in kaj. Tako zjutraj hitro popokam par nujno nujnih stvari in jih zmečem v torbo: denarnico, mobi, peresnico, blok… Poberem še ključe in …  gremo!

Po vsem naštetem vprašam: ALi je kaj čudnega, če vestna, kakor sem, ko nikakor nočem česa pozabiti, nekega jutra v šoli odprem torbo in presenečena iz nje potegnem… HIŠNI TELEFON???

Vsaj nasmejali smo se tisti dan. Ena taka štorija pri nas namreč privleče še deset drugih. Taki smo.

  • Share/Bookmark


5 komentarjev »

  1.   bin — 30. 05. 2008 @ 21:51

    Pogosto je dober namen največ vreden. Tudi če ni nobene koristi od njega. :)

    Škode pa nisi naredila s tistim telefonom. ;)

  2.   drmagnum — 1. 06. 2008 @ 16:49 drmagnum

    Še dobro, da te ni kdo zaprosil, če mu ga za trenutek posodiš.

  3.   1danica — 1. 06. 2008 @ 18:17 1danica

    Ne, ne, siromak je tako zagnano “iskal osnovno enoto”, da sem se ga usmilila in ugasnila., torej sploh ne bi prišlo v poštev. :)

  4.   vlatka — 2. 06. 2008 @ 14:23 vlatka

    danica,

    bolje oba kot nobenega :D :D , še dobro, da nima žice :D Si misliš, če bi imel žico? Bi vsi vedeli od kod si doma…., ko Janko in Metka :D :D

  5.   1danica — 3. 06. 2008 @ 22:46 1danica

    Jooooooj ne… Saj bi me odfedralo nazaj!

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Vi ste prijavljeni objavi komentar.

Blog Iz moje glave | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |