Iz moje glave






         Nostalgija in današnji dan

15. 06. 2008

Zamašek za kad, kondomi in obilica spodnjega perila

Zapisano pod: Prebliski, Zabava — 1danica - 15. 06. 2008

S hčerjo sva preživeli en prav humoren večer. Pa nisva šli niti v gledališče, niti v kino. Še televizija ni imela nič pri tem.

Ne. Iz knjižnice sem ji prinesla knjigo, za katero me je prosila, in skupaj sva jo malo prelistali. Se pravi, listala je hči, tu pa tam je prebrala kaj na glas, smejali sva se pa skupaj.Prav paše med njenim učenjem. Sicer zna biti pa tudi tisto še kar zabavno. Joooj! Jaz bi tudi študirala!

Pa še knjiga ni bila taka, da bi ji pripisal salve smeha. Moja deklica (20 let  :) ) se namerava poleti v prijetni družbi odpraviti na potovanje. Zanima jo Črna Gora. Nekdo ji je priporočil knjigo o Črni Gori, ki je napisana kot turistični vodnik. V angleščini.

Saj ostalo bi še šlo: napisali so, kaj si splača ogledati, naštetih je nekaj krajev, ki se jih spomnim s svojega maturantskega izleta. Lepo.

“No, da vidimo! What to take…” je začela brati, kaj naj bi človek nesel s sabo, če potuje v Črno Goro. Potem, ko se cepiš proti otroški paralizi, tifusu in tetanusu, se ve. Proti steklini se ne cepiš, moraš pa hitro poiskati zdravniško pomoč, če te nazadnje doleti ravno ta. Khm. In obvezna oprema?

  1. Obvezno moraš s sabo imeti zamašek za kopalno kad. Ker ne piše, kako velik, sklepam, da je dobro imeti več velikosti, da boš “zadel pravo”. Kajti nekateri tipi nastanitev tega ne nudijo. Na voljo vam bo sicer kad, vendar brez zamaška. In še namig: če ga pozabite, uporabite kovance!!
  2. sveče – ne piše zakaj, lahko samo ugibam.
  3. baterije in baterijsko svetilko (potem sem pa pri sveči narobe ugibala  :shock: )
  4. vato – pojma nimam!!
  5. brisačo (jaz ponavadi vzamem več kot eno)
  6. veliko spodnjega perila (najbrž za ljudi, ki so sicer vajeni na dopustu to oprati)
  7. tampone in kondome – le kje bi jih sicer dobili v eni Črni Gori?
  8. polaroidno kamero – na podeželju ljudje užvajo, če jim na njihovo prošnjo na hitro naredi fotografijo
  9. kompas (turist? saj mogoče sem pa jaz čudna)
  10. plenice za dojenčkePoleg teh so naštete še druge stvari – od maske do drsalk in repelenta… a midve sva že ta seznam podaljšali s komentarji in ugibali, kaj si mora človek misliti, kam da gre… Je pa res, da od tistega maturantskega nisem bila tam in … saj pravim – mogoče sem pa jaz čudna. Mogoče pa ravno v Črni Gori ne gradijo novih supermarketov in hipermarketov ampak gre vse strmo navzdol. Knjiga namreč sploh ni tako stara (druga izdaja – 2005, prva je bila menda kakšnih deset let prej).

    Ko sva že vse premleli, sem hotela vedeti, od kod je avtor, pa mi ni čisto jasno. Knjigo je izdala angleška založba, natisnili so jo pa v ZDA. Angležinja, bi rekla.

    Če potujete kaj v tisto smer, se torej le dobro opremite in cepite se proti vsemu mogočemu. Jaz pa grem jutri v knjižnico pogledat, če je ista avtorica napisala tudi kaj o Sloveniji.

  • Share/Bookmark

4. 06. 2008

Koncert

Zapisano pod: Prebliski — 1danica - 4. 06. 2008

Lena kot sem, mora zmeraj kdo drug poskrbeti, da se udeležim kakšne kulturne zadeve.

“Greš z mano na predstavitev knjige?” me  je zadnjič vprašala sodelavka. Žal res zadnji trenutek. Tako pa res ne znese.

Danes sem pa dobila vabilo, ki ga nisem mogla prezreti. Lično vabilce v kuverti, osebno izročeno – kako bi mogla? In sem šla. In ni mi žal.

Ko na televiziji zaslišim kaj podobnega, priznam: hitro zamenjam program. Ampak takole!

Tile mladi ljudje – šest jih je bilo – ob koncu glasbene šole pokažejo, kaj znajo. In znajo. Lepše oblečeni in bolj resni kot ponavadi, že takoj pokažejo, da je to zanje posebna priložnost. Prsti tečejo in na obrazu jim piše, da so tudi s srcem zraven. Malce treme. Pa vseeno dovolj samozavestno in s pravo gotovostjo. Tako da lahko resnično uživaš. Niti pol procenta tega ne bom nikoli znala.  Zato niti ne poskušam, kajti glasbo imam rada in skušam biti do nje prijazna.

Majhna, kot sem, sem se kar potopila v oblazinjeni sedež.

Etuda pa Sonatina na klarinetu, Fuga na klavirski harmoniki, pa klavir s koračnico in Sanjarijami, pa Belo in črno! Osemnajst skladb se je zvrstilo. Z nasmeški, prikloni, zadrego ob napakah… jaz bi zmrznila, deklica pa se je zbrala in igrala naprej… bravo! Mladi glasbeniki so nas začarali in zdelo se mi je, kot da čas ne mineva, hkrati pa je skoraj dve uri tako rekoč preskočil. Misli so mi begale od obrazov do instrumentov, do občutka iluzije, kajti nemogoče se mi je zdelo, da prsti zmorejo nekaj, čemur oči ne zmorejo slediti.

Starši poslušajo, vsi ponosni na svoje otroke, na delo, ki so ga opravili, in h kateremu so marsikaj prispevali tudi sami.

Zahvale mentorjem. Kratke, duhovite, od srca.

Privoščila sem vsem skupaj veselje ob misli, da so danes nekaj dokončali. Pripeljali so do konca, kar so začeli že pred leti.

  • Share/Bookmark

3. 06. 2008

Kako je to lepo!

Zapisano pod: Prebliski — 1danica - 3. 06. 2008

Zelena trava. Sveže pokošena.
Na tej travi, na tej zelenici pa pet ali šest otrok .
Lovijo se.
Tečejo sem in tja.
Eden prime drugega za roke in ga v zraku zavrti.
V hipu se zmenijo, kaj bodo počeli in kam bodo šli.
Cvilijo, kričijo, kličejo eden drugega, skratka nekoliko so glasni.
Upam, da ne bodo nikogar motili. Mene ne.
Izvem, da so menda vsi iz našega bloka.

SKRATKA:

Po dolgem času je pred našim blokom spet živ žav. A ni to lepo?

  • Share/Bookmark

Blog Iz moje glave | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |