Iz moje glave






         Nostalgija in današnji dan

4. 06. 2008

Koncert

Zapisano pod: Prebliski — 1danica - 4. 06. 2008

Lena kot sem, mora zmeraj kdo drug poskrbeti, da se udeležim kakšne kulturne zadeve.

“Greš z mano na predstavitev knjige?” me  je zadnjič vprašala sodelavka. Žal res zadnji trenutek. Tako pa res ne znese.

Danes sem pa dobila vabilo, ki ga nisem mogla prezreti. Lično vabilce v kuverti, osebno izročeno – kako bi mogla? In sem šla. In ni mi žal.

Ko na televiziji zaslišim kaj podobnega, priznam: hitro zamenjam program. Ampak takole!

Tile mladi ljudje – šest jih je bilo – ob koncu glasbene šole pokažejo, kaj znajo. In znajo. Lepše oblečeni in bolj resni kot ponavadi, že takoj pokažejo, da je to zanje posebna priložnost. Prsti tečejo in na obrazu jim piše, da so tudi s srcem zraven. Malce treme. Pa vseeno dovolj samozavestno in s pravo gotovostjo. Tako da lahko resnično uživaš. Niti pol procenta tega ne bom nikoli znala.  Zato niti ne poskušam, kajti glasbo imam rada in skušam biti do nje prijazna.

Majhna, kot sem, sem se kar potopila v oblazinjeni sedež.

Etuda pa Sonatina na klarinetu, Fuga na klavirski harmoniki, pa klavir s koračnico in Sanjarijami, pa Belo in črno! Osemnajst skladb se je zvrstilo. Z nasmeški, prikloni, zadrego ob napakah… jaz bi zmrznila, deklica pa se je zbrala in igrala naprej… bravo! Mladi glasbeniki so nas začarali in zdelo se mi je, kot da čas ne mineva, hkrati pa je skoraj dve uri tako rekoč preskočil. Misli so mi begale od obrazov do instrumentov, do občutka iluzije, kajti nemogoče se mi je zdelo, da prsti zmorejo nekaj, čemur oči ne zmorejo slediti.

Starši poslušajo, vsi ponosni na svoje otroke, na delo, ki so ga opravili, in h kateremu so marsikaj prispevali tudi sami.

Zahvale mentorjem. Kratke, duhovite, od srca.

Privoščila sem vsem skupaj veselje ob misli, da so danes nekaj dokončali. Pripeljali so do konca, kar so začeli že pred leti.

  • Share/Bookmark


8 komentarjev »

  1.   drmagnum — 12. 06. 2008 @ 06:34 drmagnum

    Kakšen prijeten občutek nas prevzame, ko ugotovimo, da ni pomembna glasbena zvrst, da bi uživali. Pomemben je trenutek in mi v njem.

  2.   kamper — 13. 06. 2008 @ 19:52 kamper

    Iz takih mladih nadobudnih ljudi rastejo virtuozi :lol:

  3.   1danica — 14. 06. 2008 @ 00:46 1danica

    Se mi zdi, da res. Prav v užitek mi jih je bilo poslušati.

  4.   vlatka — 14. 06. 2008 @ 22:15 vlatka

    1danica,

    prav vidim te, kakšna velika uhlja si imela :) :)

    Lepo od tebe, da si bila prijazna in si šla. Občinstvo je velika nagrada posameznikom, ki želijo nekaj pokazati :)

  5.   1danica — 14. 06. 2008 @ 22:29 1danica

    Ni bila samo prijaznost, res me je zanimalo in resnično mi je bilo všeč.
    Uhlja pa – no ja, ni tako hudo :)

  6.   vlatka — 14. 06. 2008 @ 23:20 vlatka

    1danica,

    saj vem, da ni.

    A sta uhlja vseeno štrlela čez sedež :D :D

  7.   ana od srca — 15. 06. 2008 @ 22:05

    Hvala ti za tole!!!
    Mi je tako ljubo takele reči prebrati!
    Vedno občudujem, ki znajo igrati!!! In ki ZNAJO suvereno in spretno priti skozi napake.
    To je ŽIVLJENJE!

    Vse dobro! :-)

  8.   1danica — 15. 06. 2008 @ 22:07 1danica

    Hvala!

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Vi ste prijavljeni objavi komentar.

Blog Iz moje glave | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |