Iz moje glave






         Nostalgija in današnji dan

7. 08. 2008

Ko smo že pri smehu…

Zapisano pod: Prebliski, Zabava — 1danica - 7. 08. 2008

… bom naredila nekaj, kar mi večinoma gre na živce, zato tega nisem naredila še NIKOLI. In sicer bom sem prilepila link do mojega najljubšega videa na Youtube…

http://www.youtube.com/watch?v=GwriOyQf1EA

A si upate trditi, da to ni smešno?

  • Share/Bookmark

Smejmo se!

Zapisano pod: O meni, Prebliski — 1danica - 7. 08. 2008

Smeh je ena od najbolj sprščujočih človeških aktivnosti. Sploh. In spraviti ljudi v smeh je skoraj umetnost.

Skoraj – kajti nekateri se bodo smejali bolj ali manj vsemu. Ljudje so včasih pač pretirano prijazni in prizanesljivi. Cenijo že sam trud »vsmehspravljalca«in če jih smešnost vicev ne zlomi,  da bi se zakrohotali na ves glas, potem bodo od sebe dali vsaj en tak spodoben prijazen smehec, da ga bo vendarle slišati. To še bolj drži, če se ljudje bojijo, da bo drugače uničeno dobro razpoloženje ob sicer pomembnem in prijetnem dogodku, kot je rojstni dan, ali – bognedaj – poroka. Takle smehec bomo pa ja spravili skupaj!

Spomnim se časa, ko mi je bilo tam okoli devet let, moj dve leti starejši brat jih je moral torej imeti enajst. Na večdnevnem obisku pri sorodnikih nama je včasih postalo dolgčas in ena od najinih igric (veliko bolj zanimiva kot npr. množenje na pamet) je bila tale:

Brat: Dajva se smejat!
Jaz: V redu.
On: Ha ha.
Jaz: Ha ha ha.
Če sva se potrudila, sva prišla do šisto pravega stresajočega, zvijajočega smeha. In je bilo smešno. Kaj? Ja smeh, vendar!

Večkrat nama je pomagal naš ati. Pogruntavščina mu je šla na živce in temu primerno je reagiral:«Ja, nehajta že vendar!«
In lahko si mislite, da je potem kar bruhnilo iz naju. Ni bilo več pomoči. Kar trgalo naju je. Pa sva se morala umiriti, ampak, milo rečeno, je kar trajalo. Ker vsega si pa tudi ne moreš ukazati, kajne? A vam ne bi šlo na živce, če bi se dva smejala kar tako, samo da se? Ampak po tistem, ko sva bila kregana, sva se zato, ker je bilo smešno.

Med orodji za spravljanje v smeh mi najprej pridejo na misel vici. Šale. Take in drugačne. Čeprav se v svojem izražanju izogibam opolzkim, nespodobnim izrazom in kletvicam, je včasih kaj od tega nujno za dober vic. Celo črni humor.  Potem pa tak vic poveš počasi in »z guštom«, resno in ravno prav napeto. In če je dober in ti uspe, si obilno in glasno nagrajen z odzivom. Na televiziji je kar nekaj dobrih komikov, ki to obvladajo.

Meni je pa še bolj všeč nekaj drugega. Nekaj nezapisljivega – ali mi bo morda vsaj malo uspelo?

Všeč mi je humor trenutka. Tisti humor, ki kot iskrica vžge celo mašinerijo odzivov, vzklikov, nasmeškov, pripombic ter vprašanj, ko nekdo nečesa  ni slišal, ker se že vsi smejijo. Humor, ko na nek stavek, podatek ali kar koli že, kot nalašč pade domislica, ki spada ravno tja, kot puzli, ki naredijo pravo sliko. Ampak nekdo se je mora ravno pravi trenutek spomniti! Tako je nekoč sodelavka planila v smeh (najbrž še najbolj zato, ker je bilo nepričakovano), ko sem ji na vprašanje »Koliko žličk?« (sladkorja v kavo) odgovorila »Osem, ampak bogvari pomešat!«

Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje, pravijo. Ali pa ima najdaljše kable. V srednji šoli sem imela sošolko, ki je imela močan glas, temu primerno se je tudi smejala precej glasno. Nekoč smo bili v gledališču in med igro so povedali tudi vic. Ampak ravno konec ji je pa ušel, ti šment! Med vsesplošnim smehom je ona spraševala sosedo: »Kaj je rekel? Kaj je rekel?« Seveda se je soseda morala vsaj malce zresniti, da ji je lahko odgovorila. Torej je Majda izvedela konec ravno, ko je dvorani malce potihnilo. Potem se pa zasliši njen gromki: »Ho ho ha ha! Ha ha ha ! » In seveda je cela publika brez problema ponovila vajo.

Tudi sicer je ena najbolj smešnih stvari videti (in slišati) druge, kako se smejijo. Kajti nekateri ljudje se smejijo celi: ni jim nerodno (zakaj tudi?) pokazati širok nasmeh ali se krohotati na vsa usta, da se trese cel stol, če sedijo, da se trese ves špehek in tak smeh je presneto nalezljiv. Zelo prijetno in zelo priporočljiva terapija za družbe s prenapetim ozračjem.

  • Share/Bookmark

Blog Iz moje glave | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |