Iz moje glave






         Nostalgija in današnji dan

12. 08. 2008

Vsaj še enkrat bi rada doživela…

Zapisano pod: O meni, Prebliski — 1danica - 12. 08. 2008

…da bi se lepim in čudovitim stvarem čudila. Majhnim rožicam in velikim katedralam, Davidu, Sikstinski kapeli, Sejalcu in umetelno izdelanim pisanicam. Ampak ne morem: videla sem jih že na slikah, toliko je bilo že napisanih o njih, in ja – neverjetno, da nekateri znajo ustvariti tako čudovite stvari in iskreno jih občudujem, ampak tudi na to dejstvo sem se že navadila.

Želim si, da bi se začudila, ko bi izvedela, kaj hudega je nekdo storil. Saj ne, da me ne bi ganilo  – srce me boli, ko slišim za kakšnega Fritzla. Ampak v svojem odraslem dojemanju občutim, da se to dogaja neprestano in na vseh koncih sveta. Med vsemi dobrimi, prijaznimi ali vsaj dokaj normalnimi ljudmi se sprehajajo Fritzli, Mladići, pa razni packoni, ki si s krvjo sicer ne bi mazali rok, a ljudi drugače spravijo na kolena in jim zlomijo duha. Torej – nič ne bo. Vse grde in hude novice so bile že slišane in kakor naj mi bo hudo, da je tako, me zlepa nobena ne spravi na rob solz.

Želim si slišati vic, ki bi me spravil v smeh in v krohot. Saj se včasih zgodi – ampak, resnici na ljubo, toliko sem jih že slišala, da je le redko kateri nov, bolj ali manj vsi konci so pa predvidljivi in pričakovani.

Želim si prebrati basen z moralnim naukom, ki bi ga lahko brez zadržka sprejela – o tem, da boš lepše živel, če boš pošten, na primer. Ali če boš več delal in če boš do soljudi prijazen. Ampak meni najprej pridejo na misel izjeme, ki to že dolgo niso več.

In kako zelo si želim gledati, kako obujajo nekaj, kar se je začelo v antiki, in tako uživati ob tem, kot sem nekoč.Čisto zares si želim verjeti, da ljudje to počnejo, ker si želijo tistega, kar se zaradi neštetih misic skoraj smešno sliši: miru na svetu in prijateljstva med narodi. Da bi se ustavili vsi spopadi in stvari reševali mirno. Da bi vsaj s prizadevanji na športnih prizoriščih poslali svetu sporočilo, da se da tudi tako – brez sile.

Rada bi verjela, da deklica, ki zna čudovito zapeti himno, zasluži priznanje že zaradi tega, čeprav ni najlepša med najlepšimi. In da zastava pomeni ponos naroda in lahko izrazi veselje ob uspehu, ne da bi koga zmotila.

Želim si uživati ob dosežkih organizatorjev vedoč, da so to sami dobronamerni ljudje, in da so prebivalci te mogočne države navdušeni nad dogajanjem, od katerih imajo sami koristi in ki jim dviga ponos.

In, saj res: zelo zelo si želim, da bi še kdaj, ko bom videla športnika, ki si pribori nenavadno veliko prednost pred tekmeci, najprej pomislila, kako je dober in kako trdo je najbrž garal za ta uspeh.

  • Share/Bookmark

Blog Iz moje glave | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |