Iz moje glave






         Nostalgija in današnji dan

12. 08. 2008

Vsaj še enkrat bi rada doživela…

Zapisano pod: O meni, Prebliski — 1danica - 12. 08. 2008

…da bi se lepim in čudovitim stvarem čudila. Majhnim rožicam in velikim katedralam, Davidu, Sikstinski kapeli, Sejalcu in umetelno izdelanim pisanicam. Ampak ne morem: videla sem jih že na slikah, toliko je bilo že napisanih o njih, in ja – neverjetno, da nekateri znajo ustvariti tako čudovite stvari in iskreno jih občudujem, ampak tudi na to dejstvo sem se že navadila.

Želim si, da bi se začudila, ko bi izvedela, kaj hudega je nekdo storil. Saj ne, da me ne bi ganilo  – srce me boli, ko slišim za kakšnega Fritzla. Ampak v svojem odraslem dojemanju občutim, da se to dogaja neprestano in na vseh koncih sveta. Med vsemi dobrimi, prijaznimi ali vsaj dokaj normalnimi ljudmi se sprehajajo Fritzli, Mladići, pa razni packoni, ki si s krvjo sicer ne bi mazali rok, a ljudi drugače spravijo na kolena in jim zlomijo duha. Torej – nič ne bo. Vse grde in hude novice so bile že slišane in kakor naj mi bo hudo, da je tako, me zlepa nobena ne spravi na rob solz.

Želim si slišati vic, ki bi me spravil v smeh in v krohot. Saj se včasih zgodi – ampak, resnici na ljubo, toliko sem jih že slišala, da je le redko kateri nov, bolj ali manj vsi konci so pa predvidljivi in pričakovani.

Želim si prebrati basen z moralnim naukom, ki bi ga lahko brez zadržka sprejela – o tem, da boš lepše živel, če boš pošten, na primer. Ali če boš več delal in če boš do soljudi prijazen. Ampak meni najprej pridejo na misel izjeme, ki to že dolgo niso več.

In kako zelo si želim gledati, kako obujajo nekaj, kar se je začelo v antiki, in tako uživati ob tem, kot sem nekoč.Čisto zares si želim verjeti, da ljudje to počnejo, ker si želijo tistega, kar se zaradi neštetih misic skoraj smešno sliši: miru na svetu in prijateljstva med narodi. Da bi se ustavili vsi spopadi in stvari reševali mirno. Da bi vsaj s prizadevanji na športnih prizoriščih poslali svetu sporočilo, da se da tudi tako – brez sile.

Rada bi verjela, da deklica, ki zna čudovito zapeti himno, zasluži priznanje že zaradi tega, čeprav ni najlepša med najlepšimi. In da zastava pomeni ponos naroda in lahko izrazi veselje ob uspehu, ne da bi koga zmotila.

Želim si uživati ob dosežkih organizatorjev vedoč, da so to sami dobronamerni ljudje, in da so prebivalci te mogočne države navdušeni nad dogajanjem, od katerih imajo sami koristi in ki jim dviga ponos.

In, saj res: zelo zelo si želim, da bi še kdaj, ko bom videla športnika, ki si pribori nenavadno veliko prednost pred tekmeci, najprej pomislila, kako je dober in kako trdo je najbrž garal za ta uspeh.

  • Share/Bookmark


34 komentarjev »

  1.   Dajana — 12. 08. 2008 @ 21:29 Dajana

    Vic, ki bi te spravil v krohot? Ne vem, morda te bo Verona tu:
    http://www.youtube.com/watch?v=ZQqZD-PMbMI
    Basen… vsak dan jih berem otrokom. A preberi si misel o Velikanu in škatlici vžigalic.

    Tale pesem je zate:
    http://www.youtube.com/watch?v=aoxL61zWINY&feature=related

    In to:
    http://www.youtube.com/watch?v=6mrdIK-Rhpo&feature=related

    In to:
    http://www.youtube.com/watch?v=WEqdr_Awdak

    Želiš si spet videti Davida? Zamisli si, da si tam, da ga gledaš… vizializiraj in… zgodilo se bo… :D

    Oprosti za ta overwhelming, sem ti morala vrniti, ker se mi zdi, da sem te nekje užalila, upam, da nisi več jezna name. ;)

    Vse dobro. :)

  2.   1danica — 12. 08. 2008 @ 21:36 1danica

    Dajana, ne gre za pomanjkanje vicev, basni, umetnin in mojstrovin. Samo rada bi te stvari še kdaj doživela tako, kot sem jih pred leti, ko sem bila še otrok. Med odraščanjem se zgodi predvsem dvoje: postanemo nekoliko pokvarjeni, pa tudi bolj realno gledamo na svet in življenje.
    Drugače pa – hvala za obilico materiala. !
    Užalila me pa nisi. Dala si mi samo vedeti,. da sem memda jaz tebe ali kaj že.

  3.   Dajana — 12. 08. 2008 @ 22:01 Dajana

    Vse to pomanjkanje je zato, ker iščeš te stvari na nepravem koncu. ;)

  4.   1danica — 12. 08. 2008 @ 23:26 1danica

    Preberi še enkrat: NI pomanjkanja!

  5.   Dajana — 12. 08. 2008 @ 23:38 Dajana

    Ja, danica. Hočem ti samo povedat, da je vsega tega, kar ti iščeš, v izobilju, ampak da ti pač moraš iskati na drugem koncu. Enostavno moraš spremeniti “smer” ali vibracijo. Počasi. Še nekaj od Abrahama: http://www.youtube.com/watch?v=12BhS22ZySA&feature=related

    :)

  6.   1danica — 12. 08. 2008 @ 23:40 1danica

    Dajana, NE IŠČEM.
    IMAM.

    Vseeno hvala.

  7.   1danica — 12. 08. 2008 @ 23:50 1danica

    Ne vem, če sva se razumeli: saj razumem, kaj hočeš reči (v glavnem, ker linkov nisem šla gledat). Ampak razumi ti mene: ne gre za to, kaj v življenju manjka. Gre za to, kaj vse smo že videli, slišali, izvedeli, doživeli. Če hočeš vsaj malo realno gledati na življenje, ti je jasno, da so mnogi s slabimi dejanji uničili samoumevno vero v dobro.

    VERJAMEM V DOBRO. SAMOUMEVNO PA NI NIČ VEČ. IN PREPROSTO TUDI NE.

  8.   Dajana — 13. 08. 2008 @ 00:01 Dajana

    Ja, razumem Danica. :) Ampak vsako stvar lahko “obnoviš” tako, da se spet postaviš v tisti trenutek, ko si to doživela. Vsaka stvar, bolje razmerje se s časom “poslabša”, zato ga je treba vedno znova in znova obnavljati. Recimo pri razmerju mož – žena se je treba obnašati tako kot takrat, ko sta bila zaljubljena… Jasno, da smo vsi doživeli neskončno veliko razočaranj in grdih stvari, a obrniti se je treba stran od tega, če se hočemo dobro počutiti. Saj veš, če boš stalno razmišljal o tem, kdo vse ti je naredil krivico, ne boš nikoli dobre volje.

  9.   1danica — 13. 08. 2008 @ 00:07 1danica

    Oprosti, ampak danes se ne razumeva. To je to. Danes ni moj slab dan, ko bi zganjala kakšno melanholijo, nič posebno slabega nisem diživela ravno danes, trenutno mi ni treba premagovati ničesar groznega in hudega. Ne godijo se mi krivice in, resnici na ljubo, kar v redu živim. V tem, kar sem napisala, ni ničesar, kar bi bilo treba obnavljati – razen če mi iz katerega koli razloga IQ pade daleč pod normalo ali pa na hitro izgubim spomin. Tega si pa ne želim. Ampak edino pod tem pogojem bi morda svet še enkrat videla tako kot pred mnogimi leti. Tebi se zdi drugače?

  10.   ditka — 13. 08. 2008 @ 07:05

    se mi zdi ,da je to posledica naše starosti.Ja,nismo več otroci,da bi nas vsaka stvar ganila.
    Vseeno se najde še kaj takega.Ti garantiram. Jaz sem se, pred dnevi,čudila mladim. Ustavila sva se v Međugorju,kjer je bil festival mladih.Na tisoče mladih,z vsega sveta,pred cerkvijo na 40+ vročine,cel dan in pozno v noč, moli in poje.Sem gledala in se čudila,resnično.

  11.   1danica — 13. 08. 2008 @ 07:29 1danica

    Lepo!
    Kaj pa ostale stvari? Na kaj pomisliš ob njih?

  12.   Rak — 13. 08. 2008 @ 09:40

    Se spomnim svojih navdušenj nad našimi športniki, poznal vse rezultate, navijal, se tresel ob porazih in za zmago, pa je minilo. Še sam ne vem čisto zakaj. Danes niti olimpijcev ne gledam več. Izjemoma sem gledal nekaj tekem EP v nogometu, priznam, kar sem gledal me je navdušilo. Olimpijskega spopada, tekme, nastopa še nobenega. Je to posledica spoznanja, da gre le za denar, nič več za šport. Ampak podobno je tudi na drugih področjih. Kolikokrat rečem ženi, le zakaj se ne znam več razveseliti doseženega, že pred tem razmišljam o novem “podvigu”, nova skrb zamenja zasluženo veselje. Leta? Spoznanje o pomenu? Zasičenost? Otopelost? Sem deloholik? Ne vem. Pa tudi razmišljal ne bom več o tem. To pač je življenje. Ampak dokler še imam željo kaj postoriti, kaj izboljšati, kaj začeti na novo (n.pr. ta komentar), je treba riniti naprej, se truditi, skratka živeti dokler nam je dano. Kljub vsemu, uživajmo, čeprav včasih tega ne čutimo. Bi pa verjetno čutili, če nam bi bilo huje.

  13.   ditka — 14. 08. 2008 @ 21:04

    po moje so za to kriva leta.Otroci se znajo čuditi vsaki stvari.Mi pa smo…kaj vem,morda preresni ali pa le vsega naveličani.

  14.   domovoj — 15. 08. 2008 @ 14:23

    Ne bi se mogel bolj strinjati z zadnjim (od)stavkom. :neutral:

  15.   1danica — 15. 08. 2008 @ 14:25 1danica

    Saj je res, Domovoj, ampak ali ni res tudi, da kakšno stvar več veš, ko odrasteš? In je potem ne moreš kar brez pridržka občudovati? :(

  16.   Rak — 15. 08. 2008 @ 14:57

    Se moram malo popraviti. Vseeno sem malo gledal olimpijske igre. Saro, Polavderjevo. Veš, da sem se počutil kot trideset letnik. Napet, nestrpen, potem pa…., kljub vsemu, saj se spomniš. Nisem se mogel zadržati od veselja, ponosa, sreče.
    In še nekaj. Spomnil sem se, da se znam počutiti tudi kot dvajsetletnik. In to takrat, kadar žena po nekajdnevni odsotnosti pride za mano na”ranč”, z vlakom, jaz pa jo pridem počakati. Potem pa jo zagledam (škoda, da še ne znam umestiti emotikona).

  17.   1danica — 15. 08. 2008 @ 14:59 1danica

    Si ga bom pa sama zamislila … toliko domišljije pa še premorem. Res je pa, da med tistimi, ki so na voljo, mogoče sploh ni pravega :)

  18.   1danica — 15. 08. 2008 @ 15:01 1danica

    Aja, Domovoj, ti si najbrž mislil zadnji odstavek mojega zapisa, ne pa zadnjega komentarja…. hja jaz tudi, zato sem tako zapisala :(

  19.   domovoj — 15. 08. 2008 @ 19:06

    @1danica
    Res je, zadnji odstavek tvojega zapisa.

    @Rak
    Kako se pa počuti tridesetletnik? Sem že malo pozabil. :)

  20.   Rak — 15. 08. 2008 @ 19:29

    @domovoj – bilo je pred 39 leti, lepo, da se še danes spominjam.

  21.   Bada — 16. 08. 2008 @ 22:41

    1danica, preberi si knjigo Poseben si, avtor je Max Lucado.
    Tukajle je link do celotne zgodbice (je v anglescini):
    http://www.youtube.com/watch?v=Scj3A1cLVzY

    Lep vecer, M.

  22.   1danica — 17. 08. 2008 @ 12:31 1danica

    Lepa zgodbica, zelo poučna. Kam potem spada – pod tiste basni, katerih sporočilo lahko brez rezerve sprejmeš (oz. zgodbica brez živali)? Lepo. Hvala.

  23.   dare — 17. 08. 2008 @ 12:47

    Šele zdaj sem prebral tvojo objavo (sori!). Čez eno uro pa grem v Jagršče. Na videz nepovezani dejstvi!! No, pa ravno tista vasica mi je prva padla na pamet,ko sem bral o tvojih nedosegljivih željah po starih vrednotah. Jaz tam gori nekako čutim neke stvari, ki si jih med vrsticami povedala v svojem tekstu. Pa gre samo za nekaj hiš in nekaj (večinoma odhajajočih) starejših ljudi. Zdi se mi,da se brigajo za svoje stvari in da imajo radi svoje njive in gmajne…… in da so ponosni na svoje delo! Vse kar je za stopnjo više od tega, od tekmovalnega vrveža v mestu,v fabrikah, v politiki do tistega (ko že omenjaš šport) športnega, ki preseže vaško balinarsko ligo. Ja , vse seveda ni slabo, ampak nihče se več ne spopada samo s svojimi tekmeci ampak tudi s celim spiskom pokvarjenosti in anomalij! S celim spiskom,ki si ga nam v svojem postu v obliki svojih (nedosegljivih?) želja tako lepo opisala ! :) lp

  24.   1danica — 17. 08. 2008 @ 12:55 1danica

    Hvala!
    Hotela sem reči samo, da hitro začneš vse jemati z rezervo. Drugače sploh ne gre več.
    Saj šport je lep in zdrav, ampak…
    Saj je veliko dobrih ljudi, ampak…
    Saj je deklica na otvoritvi lepo pela, ampak… (ni bila dovolj lepa)
    Saj…

    Saj razumeš.

  25.   1danica — 17. 08. 2008 @ 13:30 1danica

    Aja, in želja sploh ni konec. Zelo zelo zelo si želim tudi še kdaj videti kakšnega človeka objemati ali crkljati otroka, ali slišati besedno zvezo “dobri striček”, ne da bi pri tem pomislila na kaj grdega. Pa se nimam za pokvarjeno.

  26.   Rak — 17. 08. 2008 @ 15:08

    Ta tvoj prispevek mi je dal malo misliti ali smo otopeli zaradi let ali lenobe. Pa sem si pred dnevi dejal, daj stari, zbudi se. Olimpijske igre so vendar nekaj posebnega, tudi, če naši niso prvi. Pa sem malo preje gledal in dogledal. Pa mi znamo tudi v atletiki zmagati na olimpiadi! Bravo Kozmus!. Rjovel sem kot lev, sem se bal, da bo žena, rahlo mlajša, ponovno zavpila, če se mi je zmešalo. Pa ni, skupaj zmano si je dala duška. Oja, še nas kdaj od navdušenja vrže iz tira. Bog ve, kako bo spet čez eno uro. Marija Šestak, troskok. Dober skok!

  27.   Bada — 17. 08. 2008 @ 15:22

    Ne vem, pod katere basni spada, ce sploh spada pod basni.. Napisala sem ti, da jo preberi, ker je lepa + ker ziher kaj odneses od nje. Tudi ce ni basen :)

  28.   1danica — 17. 08. 2008 @ 15:24 1danica

    Saj imaš prav, ampak…

    Mislim, Kozmus, braaaavooooo!!!!
    Pa Marija šestak, dajmoooo!
    In tudi Rajmond in Lucija, pa tisti tudi, ki so uvrstili dobro, pa brez medalj! Urški jo je zagodla športna (ne)sreča, pa Vinčecu so razveljavili dober plov (razveljavili vse, dober zanj) in še bi se našlo!

    Drugače so pa olimpijske precej “fejk”, mi je zelo žal. Pa ne mislim samo športnikov, ki so jih zaradi dopinga že odslovili, v mislih ima tudi deklico, s prekrivimi zobmi, da bi pela pred publiko
    ( http://www.telegraph.co.uk/sport/othersports/olympics/2545387/Beijing-Olympics-Faking-scandal-over-girl-who-sang-in-opening-ceremony.html ),
    pa njihov čudoviti ognjemet ( http://www.telegraph.co.uk/sport/othersports/olympics/2534499/Beijing-Olympic-2008-opening-ceremony-giant-firework-footprints-faked.html ), kaj vse so pa Kitajci morali prestati, da so Peking očistili in pripravili za ta veledogodek ( http://cgmg.jour.city.ac.uk/news.php?story=129 ), nam pa najbrž nikoli ne bo jasno. Vse za zunanjo podobo organizatorjev in s tem države! Pa ljudje, ki so jim, ker Kitajcem njihovo razmišljanje ni po volji, zavrnili vizo – nekaterim tik pred zdajci! ( http://www.msnbc.msn.com/id/26047166/ ). In še in še!

    Športniki so v vsem tem pravi junaki! Bravo!

    Ravnokar sem videla podelitev medalj za met kladiva – LEPOTA!

    Držim pesti še za ostale!

  29.   1danica — 17. 08. 2008 @ 15:27 1danica

    Bada, saj bom, video sem pogledala, res lepo in še enkrat hvala!

  30.   1danica — 17. 08. 2008 @ 15:43 1danica

    Marija Šestak, Yes!!!
    Bravoooooo! Le kaj bo to prineslo na koncu?

  31.   Blazz — 18. 08. 2008 @ 15:45 Blazz

    Jap, naši športniki so zlata vredni…(Kozmus dobesedno!) :)

  32.   vlatka — 22. 08. 2008 @ 23:46 vlatka

    danica,

    pa boš preživela, da še enkrat lahko to doživiš? ;) ;)

  33.   vlatka — 22. 08. 2008 @ 23:50 vlatka

    dajana,

    Danica te ni razumela.

    In lepo si napisala. Vrneš se v tisti trenutek.

    In jaz se vračam v otroka, zato to lahko doživljam.

    A Danica se ne more, ker se ni pripravljena vrniti.

    Ne glede na to, kako ji je dobro, pravzaprav.

    Pravzaprav?

    Danica! Pa si res želiš?

  34.   1danica — 22. 08. 2008 @ 23:51 1danica

    Ni mogoče, Vlatka! Ni mogoče doživeti stvari, kot da bi nobenega ozadja ne poznal, če ga pa poznaš! Nobena stvar ni več samo tista stvar.

    Lepe stvari pa v življenju vseeno doživiš, seveda! Ne zanikam. Celo veliko jih je.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Vi ste prijavljeni objavi komentar.

Blog Iz moje glave | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |