Iz moje glave






         Nostalgija in današnji dan

21. 12. 2008

Kaj v novem letu pričakujete od učencev?

Zapisano pod: Aktualno, Prebliski — 1danica - 21. 12. 2008

Tako se je glasilo vprašanje mini ankete, na katero smo odgovarjali učitelji.

»Hja, da bodo normalni,« je bil moj ne preveč posrečen odgovor. Neposrečen zato, ker bi potreboval še celo interpretacijo. Taka sem. Rečem. Bleknem. Nič nisem rekla narobe, lahko pa komu tako zveni, a ne?

Čisto resno: ne pričakujem, da bodo že v začetku januarja sledili svojim mnogim dobrim sklepom (tisti, ki jih bodo naredili) in postal vzorni, nadvse pridni, delavni, vedno vljudni in obzirni ter dvignili svoje povprečje za eno ali kar dve oceni. Ne bodo nehali »pozabljati« domačih nalog, niti zapravljati svoje ustvarjalnosti za izmišljanje izgovorov (»Nisem mogel narediti domače naloge, ker sem posodil zvezek sošolcu, ki je manjkal v šoli, pa mi ga je pozabil prinesti nazaj…« – ja priden, ne, da pomagaš sošolcu, le kako naj dokažem, da ni bilo res tako) in opravičil za spraševanje (»Prosim, ne me vprašat, včeraj me ves dan ni bilo doma, ker smo s starši šli iskat…« kar koli že… v Ljubljano, Italijo itd. »…in smo prišli šele ob enajstih zvečer domov«). Ne pričakujem njihove popolne preobrazbe.

Še naprej bodo otroci in najstniki, še naprej bodo pridni in malo manj pridni, še naprej nas bodo razveseljevali in nam žrli živce, delali napake in nas presenečali z odlično opravljenim delom. Delali bodo dobre sklepe in se trudili, vmes pa na to pozabili, ko se jim pač ravno ne bo dalo.

Ob vsem tem bodo rastli. Kot smo mi. Upam, da bodo delali, kar je zanje dobro, in se ob tem imeli lepo. In bodo čisto normalni – z vsemi normalnimi odstopanji. Danes, v letu 2009 in naprej.

  • Share/Bookmark


6 komentarjev »

  1.   dusko — 22. 12. 2008 @ 22:31 dusko

    Zanimivo bi bilo anketirati učence z mini anketo:” Kaj v novem letu pričakujete od učiteljev?” :)
    Vsekakor je svet podivjal in čas je vrednota, ki jo bomo kmalu plačevali v zlatu. Vse manj je trenutkov družinskega druženja, vse je eno samo norenje in metanje v in iz nahrbtnika: zvezki za šolo, pa glasbena šola pa telovadba pa knjižnica…. Zvečer pa v banjo in spat. Starši… Zadnjič mi je na govorilnih urah za mojega pionirčka, ki nadebudno obiskuje prvi razred, zazvonil telefon! Meni, ki sovražim točno takšne stvari – potem se pa zgodi meni! Joj, joj kako sem rdečel…in postal mnogo bolj toleranten! Upam, da bodo naši otroci vsaj malo bolj normalni kot mi – njihovi starši. Da si bodo vzeli čas. Zase, za sočloveka, za soseda…

  2.   1danica — 22. 12. 2008 @ 22:35 1danica

    Tudi meni se je to že zgodilo na govorilnih urah – pa sem bila v službi! Klicala me je pa kolegica, ki je bila doma, bolna … tudi meni je bilo hudo nerodno in sem hitela ugašati in se opravičevati…
    Učenci so pa glede pričakovanj tudi še kar realni – upam… in ne mislijo, da bo po novem letu vse drugače :) želja je pa najbrž vseeno veliko :lol:

  3.   vlatka — 22. 12. 2008 @ 22:41 vlatka

    danica,

    hja, da bodo normalni. Če bi mene kdo to vprašal, ko sem delala s takimi, bi rekla enako.

    Kaj pa je normalnost?

    Da so eni delovni, da so drugi tudi bolj leni, da znajo eni iskati opravičila, kot sama pišeš, da pa niso nesramni…, in se zavedajo, da morajo nekaj narediti zase. ;)

  4.   1danica — 22. 12. 2008 @ 22:43 1danica

    Ja no, točno to sem napisala, a ne? Vse to JE normalno, kot tudi to, da mi poskušamo zadeve spraviti v take tire, da bo na koncu ćim bolj prav zanje. A ne? :wink:

  5.   Fuga — 25. 12. 2008 @ 21:04

    Ja, v glavnem čim manj konfliktov.

  6.   1danica — 25. 12. 2008 @ 21:27 1danica

    Čim manj, seveda – tudi jaz upam tako. A čisto brez njih ne gre, žal. Potem lahko samo upaš, da se iz katerega od njih izcimi kaj pozitivnega. :)

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Vi ste prijavljeni objavi komentar.

Blog Iz moje glave | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |