Moj najljubši spomenik
Če ima človek svojo najljubšo jed, najljubšo barvo in žival, zakaj ne bi imel še najljubšega spomenika?
Tistega, ki mu je bil od vseh spomenikov, ki si jih je kdaj imel priložnost ogledati, najbolj všeč? Morda to res ni najbolj običajno, ampak nič zato. Ko sem na neki ekskurziji videla ta spomenik (veste morda, kje?), sem takoj rekla, da je od vseh napisov ta najbolj na mestu.
Zakaj ravno zdaj? To fotografijo imam že dlje časa. Nanjo me je spomnil nek drug zapis. Ko sem sliko posnela, sem se potrudila, da je napis viden dovolj dobro, da se ga da prebrati. V dneh, ko drug drugemu želimo vse dobro, bi res lahko malo pomolili še zase, pri tem pa priznali, da je namen, ki nam ga priporoča tale spomenik, ravno pravi. 
Dajana — 1. 01. 2009 @ 22:00
Vau. Meni je tudi zelo všeč!
Pojma nimam, kje je! 
1danica — 1. 01. 2009 @ 22:02
Bom še počakala, preden ti povem. Najbrž se bo našel kdo, ki bo vedel.
dare — 2. 01. 2009 @ 02:19
Jest tudi ne vem, ampak za tak namen bi pa celo mene lahko malo imelo da bi opalil očenaš ali dva
!
mica — 2. 01. 2009 @ 08:28
imam vsaj ene 30 predlogov, kam bi ta spomenik še lahko postavili
čivka — 2. 01. 2009 @ 08:32
Jaz pa vem, da je ta spomenik ob britafu
Moj naj spomenik? Saj niti ne vem, če ga imam kljub temu, da sem jih na svojih vandranjih po svetu videla ogromno. Mam najlepši kip, Michelangelovo delo, ki stoji v Vatikanu kjer začutiš, da je še kamen topel… Noro! 
drmagnum — 2. 01. 2009 @ 10:20
Lokacijo ne poznam, je pa po mojem na pravem mestu.
1danica — 2. 01. 2009 @ 10:58
@dare, nikomur od nas to ne bi škodilo!
@mica, VERJAMEM! A postavimo enega v preddverje parlamenta?
@čivka, res noro! Kaj takega lahko doseže le pravi mojster in umetnik!
@drmagnum, kako tudi ne – za kaj takega nobena lokacija ni napačna! Čeprav je pamet baje edina pravično razdeljena stvar na svetu: nihče se ne pritožuje, da bi je imel premalo!
1danica — 2. 01. 2009 @ 15:12
In naj pojasnim: spomenik stoji poleg cerkve svetega Petra v Komendi, posvečen je padlim v prvi svetvni vojni, avtor pa je Jože Plečnik. Baje je oče Jožeta Plečnika imel navado s tem stavkom zaključiti skupno molitev.
Dajana — 2. 01. 2009 @ 15:35
Vau. Pa to je neverjetno, kje je imel Plečnik vse prste vmes.
Spomenik je naredil tudi v Vipavi. Na sredi, na trgu, ane Danica?
1danica — 2. 01. 2009 @ 16:30
Jep, pa še marsikje!
ana od srca — 2. 01. 2009 @ 23:52
Oj, Danica, tudi tebi vse lepo!
In ja, prave pameti!
Kdo že je zavetnik, komu se priporočajo za zdravo pamet? Sveti Katarini? Nisem gotova.
“Pogrešana” se mi je pa enkrat v decembru oglasila, le toliko, da vem, da JE.
Vse dobro tebi!
1danica — 3. 01. 2009 @ 02:19
Hvala, Ana – za želje in tole informacijo o “pogrešani”!
Rak — 4. 01. 2009 @ 17:07
Se poleg molitve da še kaj napraviti za zdravo pamet?
Bojim se, da je molitev šele potrebni pogoj, manjka e zadostni…. Pa tudi vsi ne bodo uslišani. 
1danica — 4. 01. 2009 @ 17:12
Če si želiš biti dober, si menda že zaradi tega boljši, kot če si ne. Tako sem slišala
Mogoče velja tudi, da si pametnejši že zato, ker si tako želiš? Ali pa, ker to ni zelo verjetno, da zaradi tega svojo pamet skušaš čim pogosteje vključiti v svoje delovanje in vse dogajanje, povezane s sabo? Pri mnogih, se mi zdi, je problem ravno ta, da pamet enostavno pošljejo na počitnice in delajo, kar se jim ravno zljubi. Tako da že molitev nekaj pomeni, pa če jo zgoraj kdo posluša ali pa ne
.
bin — 4. 01. 2009 @ 20:25
Molitve niso ravno moja vrlina, pa se zato toliko bolj strinjam z zadnjo Daničino “ugotovitvijo”, da je že jasna želja del poti k cilju. Če je “molitev” izražanje svojih želja – hotenj, potem pogosto molim!
Pod tem spomenikom bi tudi tako molil. 