Iz moje glave






         Nostalgija in današnji dan

20. 01. 2009

Obama: Čas je…

Zapisano pod: miks — 1danica - 20. 01. 2009

»Čas je, da pustimo vse otročje stvari ob strani,« je danes v svojem govoru izjavil novi predsednik Združenih držav.

Resnično. Ko se prepirajo otroci … zaripli v obraz, ko se jim od samih krivic nabirajo solze, čeprav nočejo jokati, vztrajajo, da imajo prav. Nisem jaz začel! On je! Tisti »on« ve povedati, da je pred tem ravno tale, prvi, storil še nekaj hujšega in je bil torej tisti prvi pobudnik spora. Udarci so padli. Eden je drugemu nekaj uničil in temu je prekipelo. Vsi okoli njiju modrujejo in vedo še vsaj tri verzije poteka dogodkov. Nihče od tistih, ki bi s svojo razlago radi preglasili vse druge, nima več kot tistih enajst, dvanajst let… Od točno določenega dogodka kmalu preidejo na vse slabe navade tistega, ki mu »sodijo« danes. V najboljšem primeru sklenejo, naj eden drugega pustita pri miru, če se pač nimata tako strašno rada.

»Torej pojdi proč!«

»Ampak jaz sem bil prej tukaj!«

Sporu ni konca, saj tisto, česar nista mogla dokončati danes, zlahka preneseta na jutri. In ob prepiru v šestem razredu prav lahko še vsaj pol prisotnih pove, kaj vse je bilo že v četrtem narobe.

Ne morem pomagati, ampak marsikaj v dnevnih novicah iz sveta me spominja na take otročje prepire. Žal ponavadi gre za odrasle, ki se ne zadovoljijo s praskanjem in tepežem. Posledice so grozljive, argumenti pa včasih prav nazaslišano otročji. In povprečnemu opazovalcu se zdi nemogoče vplivati na dogajanje. Zato bodo vedno obstajali takile spori na neki drugi, grozoviti ravni. In ob bok vsem naporom, da bi bilo kdaj bolje, bodo tisti brez bistvenega vpliva vedno razpravljali v gostilnah (in na blogih) in v neki drugi igri bo na odru vedno kakšna misica izjavila, da svet potrebuje mir.

Novi predsednik bi pa prenaredil Ameriko. Otročje stvari bi pustil ob strani in stvari zastavil na novo. Pa ne brez vsega starega, kar je dobro.

Lepo ga je poslušati, prvega črnega predsednika Združenih držav. Nepregledna množica je navdušena.

Človek bi mu kar verjel, da vsako besedo misli resno. Škoda torej, da je samo človek. Za vse, kar bi rad naredil, se bojim, bi moral biti kaj več.

  • Share/Bookmark

Blog Iz moje glave | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |