Iz moje glave






         Nostalgija in današnji dan

23. 02. 2009

Pust

Zapisano pod: Aktualno, O meni — 1danica - 23. 02. 2009

Tisto leto da sta me starejša sestra in brat (hočeš nočeš?) vzela pod svoje okrilje in smo skupaj šli gledat maškare. S čisto posebnim občutkom, predvsem pa prijetno vznemirjeni, smo se potepali in se srečevali s Pikami Nogavičkami, raznimi razbojniki, tu pa tam s kakšnim klovnom in princeskami. Kako se ne bi človek počutil drugače, cel oblečen v črno, na glavi zašiljena ušeska, iz hlač pa je štrlel dolg mačji rep. »No, pa si črna muca!« je rekla teta in bila sem nadvse zadovoljna. Kaj sta bila brat in sestra, se prav zares ne spomnim. Bila sem ravno dovolj stara, da sem razumela, da so pod maskami čisto običajni ljudje. Pa vendar sem ju v strahu trdneje prijela za roko, ko smo srečali neke grdobe in solze so se mi ulile po licih.

»Daj no, saj so samo maškare!« sta mi prigovarjala.

»Saj vem,« me je bilo sram.

Če smo pozvonili na kakšna vrata, smo dobili pohvalo in to je bilo povsem dovolj. Večkrat so nas nagradili z bonboni. Mmmmm! Tako strašno lepo se mi je zdelo tisti dan, da mi je bilo kar žal, ko ga je bilo konec. V rosni mladosti koncepta časa ne dojameš tako kot kasneje in v trenutno ogajanje se zatopiš kot v najpomembnejšo in takrat edino stvar na svetu.

Naslednji dan smo šli pogledat, kako bodo pokopali Pusta. Nesli so ga skozi vas. Stvar je izgledala nadvse resna, saj so pri povorki večinoma sodelovali odrasli, otroci smo bili bolj ali manj za firbce, torej občinstvo. Nimam slike pred očmi, kako so bili oblečeni in kaj vse se je dogajalo. Spomnim se le črne opice, ki je bila videti prav strašna. Kasneje so pripovedovali, da si je možak obraz pobarval z globinom za čevlje, ki ga je težko spravil proč, in da je zaradi zega imel kar nekaj težav. Kdo ve, če je bilo res.

V spominu mi je ostalo vzdušje, ki je bilo nekako pustno-pepelnično.  Povorka se je ustavila na bregu, kjer Idrijca naredi ovinek, Pusta so zažgali in ga spustili po reki navzdol.

»In zdaj?«

»Ja nič,« sem dobila odgovor od brata, ki je bil vedno tako pameten.

Če on tako pravi, bo že res. In bodo maškare šele naslednje leto.

Naslednje leto je bilo pa tako tako daleč. Le v kaj se bom našemila?

  • Share/Bookmark


4 komentarjev »

  1.   bin — 24. 02. 2009 @ 20:27

    Zanimivo, precej vas je, ki se ob prvem pustovanju in “šemljenju” spominjate joka in prestrašenosti.
    Meni pa je bilo iz pripovedovanja in vzdušja, ki sem ga pred prihodom Pusta doživljal doma, “vse jasno”. (Tako je vsaj ostalo zapisano v mojem spominu.) Komaj sem čakal, da bom videl maškare, in seveda, da se bom sam našemil. Nekakšno dolžnost sem čutil, kot do recitacij ob proslavah pred državnimi prazniki.

    Kaj pa danes, 1danica? Se še našemiš? ;)

  2.   1danica — 24. 02. 2009 @ 20:36 1danica

    Že dolgo se nisem. Nazadnje sem bila prvošolka – v puloverju, krilcu, s čopki na glavi in lepo roza torbico na rami. Moralo je biti preeed… čaki… kakšnimi osmimi ali desetimi leti.

  3.   kamper — 26. 02. 2009 @ 18:00 kamper

    Maškare so mi vedno interesantne,nisem pa vedno razpoložen,da bi se našemil :lol:

  4.   dare — 28. 02. 2009 @ 13:04

    Meni so ostali od vsega najbolj v spominu tisti strašni pustni pogrebi. Takšnih povork je bilo na tisto sredo kar precej. Bolj ali manj so imeli v vsakem podjetju svojega pusta, ki je nekaj dni ležal na parah in so ga žalujoči objokovali podkrepljeni z maligani in zadeva je bila videti zelo resna, predvsem pa se je morala dogajati. Karkoli podobnega je seveda v teh časih nezamisljivo, posebno v firmah. Zato me zelo veseli, ko vidim daimajo nekateri energijo in veselje, da organizirajo prireditve. V Idrijo so to Graparji s svojim karnevalom. Z maskami in opremo si naložijo nerazumljivo veliko dela in si jihh čisto rad ogledam. Improviziran humor na sami prireditivi mi sicer ne paše in se zadeve ne udeležujem. Stvar okusa pač. Vsekakor pozitivno, da se še najdejo ljudje, ki vsaj malo držijo pokonci tradicijo…pa čeprav trapasto!

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Vi ste prijavljeni objavi komentar.

Blog Iz moje glave | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |