Iz moje glave






         Nostalgija in današnji dan

7. 04. 2009

Vse se vrača…

Zapisano pod: miks — 1danica - 7. 04. 2009

Saj veste, kako pravijo: vse se vrača, vse se plača! Za vsako traparijo si enkrat štrafan!

Ena od mojih lastnosti – ne vedno doba ali prijetna – je ta, da rada govorim. Veliko preveč!

Ko sem bila majhna, nisem bila niti trmasta, niti ihtava, niti zahtevna. Kar ubogljiv otrok torej. Le če sem se lotila o čem praviti, me ni bilo moč ustaviti. To pa ne!

Z leti se naučiš, da je včasih treba biti tudu tiho. Pa da je včasih trba tudi poslušati, kar je zelo koristno za več ljudi hkrati. Poslušanje zna biti tudi prijetno. Končno pa ne moreš venomer težiti ostalim ravno s tvojim razmišljanjem in problemi.

Pa še zmeraj včasih skoraj razmišljam na glas in si kasneje želim, da česa ne bi rekla. Ja no, kar je, je! Gremo dalje.

Otroci moje goorjenje tudi različno sprejemajo: časih (pogosto) jim želim dopovedati, kaj bi bilo zanje bolje od tistega, kar počnejo, pa hitro začnejo zavijati z očmi. Ja, mi ta stari ( a koliko? glej O blogu in avtorju ) samo pridgamo in težimo.

Potem je pa bog rekel, da je tega dovolj in naj bom že vendar malo tiho!

Po tistem, ko sem včeraj brundala kot medo, sem zjutraj lahko samo še en SMS poslala v službo da me ne bo. Ja, popolnoma sem izgubila glas.

Po nekem čudnem naključju smo danes vsi trije doma: hči, sin in jaz. Ponavadi se venomer nekaj pričkamo. Danes se ne… le zakaj?

  • Share/Bookmark


13 komentarjev »

  1.   Blazz — 7. 04. 2009 @ 11:59 Blazz

    Menda imam tudi jaz dar blebetanja… :) hehe

  2.   Darja — 7. 04. 2009 @ 13:00

    Hehe… Uf kaka kazen… Prišla na slab glas… Dobesedno… :) Čih mitrejše okrevanje želim… Mulci bodo pa slej ko prej začeli pogrešati mamine nasvete… Zame je bila namreč kazen, če je mami molčala…

  3.   1danica — 7. 04. 2009 @ 13:03 1danica

    Kaj SLAB, čisto brez sem! Kazen kaze, saj vem! Hvala za lepe želje!
    Blaž, a tak, da si?

  4.   Blazz — 7. 04. 2009 @ 13:51 Blazz

    Nevem, menda… ;)

  5.   kamper — 7. 04. 2009 @ 18:31 kamper

    Šminko v roke in začni pisati po stenah :lol:

  6.   1danica — 7. 04. 2009 @ 20:14

    Kamper, a si nor? :D Tik po beljenju!!! No ja, tudi tik pred njim, saj nam je kuhinja še ostala… mogoče imaš pa le prav.

  7.   domovoj — 7. 04. 2009 @ 20:48

    Meni se je to na začetku moje poklicne poti redno dogajalo septembra. Dandanes se znam že bolj šparati. ;)

  8.   bin — 8. 04. 2009 @ 14:35

    Nekateri so tega zagotovo veseli. :twisted: Tvojega molka namreč! ;)

    Čim bolj normalno se obnašaj, nič “šparanja” v zaprtih prostorih, nič vročih čajev, (mlačen z limono in medom pa ne bo škodil) in čez teden dni boš “kot nova”. :)

  9.   dare — 12. 04. 2009 @ 11:15 dare

    Ha, jest sem pa v živo slišal (videl :) !) kako je s stvarjo. Ni bilo slišati dobro. Pa je poleg vsega menda šlo že zelo na bolje. :) Kako je bilo šele prej?!

  10.   1danica — 13. 04. 2009 @ 16:10

    Ampak še vedno gre na bolje! :D

  11.   Poppy — 16. 04. 2009 @ 22:20

    Poppy se je (v upanju da bo z bloggerjem dejansko znala upravljat) preselila …. http://poppysdreamfields.blogspot.com/
    LP :)

  12.   drmagnum — 29. 04. 2009 @ 15:26

    Važno je, da nisi na slabem glasu. Tudi sam sem pred leti izgubil svoj glas, pa se je čez kakšen teden počasi vrnil. Med pomešan z vodo je lahko del terapije.

  13.   1danica — 29. 04. 2009 @ 15:51

    @drmagnum, pozdravljen! Zdaj em že na boljše glasu, hvala! :D

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Vi ste prijavljeni objavi komentar.

Blog Iz moje glave | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |