Pri pivu me vedno znova preseneti (a imam že tako slab spomin ali kaj?), da mi včasih prav zadiši, da si ga z užitkom privoščim, kozarec, ki ostane prazen, pa prav grdo smrdi. Se to le meni tako zdi?
Kozarec z ostankom piva in njegove pene me s svojim vonjem spomni na kavbojke […]
Nebo, kot da se je hotelo skriti pred našimi pogledi: kot da so kaplje sive in ni mogoče videti nič drugega. Kot da so sprale barvo z vsega, kar vidim. Medtem, ko me močijo, zlezem v avto in šele zdaj lahko malo bolje pogledam okoli sebe. Ne briga me za hribe in drevesa, ki niso […]
S hčerjo sva preživeli en prav humoren večer. Pa nisva šli niti v gledališče, niti v kino. Še televizija ni imela nič pri tem.
Ne. Iz knjižnice sem ji prinesla knjigo, za katero me je prosila, in skupaj sva jo malo prelistali. Se pravi, listala je hči, tu pa tam je prebrala kaj na glas, smejali […]
Lena kot sem, mora zmeraj kdo drug poskrbeti, da se udeležim kakšne kulturne zadeve.
“Greš z mano na predstavitev knjige?” me je zadnjič vprašala sodelavka. Žal res zadnji trenutek. Tako pa res ne znese.
Danes sem pa dobila vabilo, ki ga nisem mogla prezreti. Lično vabilce v kuverti, osebno izročeno - kako bi mogla? In sem […]
Zelena trava. Sveže pokošena.
Na tej travi, na tej zelenici pa pet ali šest otrok .
Lovijo se.
Tečejo sem in tja.
Eden prime drugega za roke in ga v zraku zavrti.
V hipu se zmenijo, kaj bodo počeli in kam bodo šli.
Cvilijo, kričijo, kličejo eden drugega, skratka nekoliko so glasni.
Upam, da ne bodo nikogar motili. Mene ne.
Izvem, da so […]
Sodobna tehnologija je tako pripravna zadeva! Po računalniku tipkam in se lahko zmotim petnajstkrat in še večkrat, samo premaknem se tja, kjer je kaj narobe, pa popravim! Super! Ni beljenja, brisanja, pretipkavanja in podobnih neumnosti. Če potrebujem kakšno stvar v dveh izvodihm, jo pač dvakrat natisnem ali pa natisnem in fotokopiram. Če mi pa zmanjka […]
Ja, Dare, kakšen dan je res tak, kot pišeš. Jaz potem razmišljam takole, čeprav to najbrž ni tisto, kar si ti mislil:
Ko kakšen dan prehodim kar tako
Najprej ena noga, druga kar za njo,
Le ker je treba, ne ker bi hotela,
Ker mi drugega ne kaže, niti ne bi smela,
ko na pamet najbolj nujno postorim,
in ne pomaga, […]
Ponavadi sem precej občutljiva, kar se jezika tiče, ampak to se mi zdi še najboljši izraz. Ne kakšen cmok ali kaj podobnega.
Doma nekoliko pomigam tam po kuhinji, kar mi sicer ne diši, nekoliko polikam in take malenkosti, precej rada sem pa tu, kjer sem zdaj. Tudi kavč mi ni preveč zoprn. Ravnokar sem prišla od […]
… danes sem bila v službi (par besed bi se res dalo na to temo, ampak končno nič tako posebnega), na hitro sem skupaj spravila kosilo, sina sem peljala sem in tja, da je opravil par stvari, pa še sama sem skočila na banko, dragemu sem skuhala čaj in ga malo pohecala, da sva se […]
Ležala sem v postelji. Soba kot soba. Bolnišnična, namreč. Sama. Stopim k oknu. Pogled ne seže dlje kot do drugih oken - temnih ali svetlih. Bilo je že pozno. Po takem dnevu, se mi je zdelo, bi morala biti utrujena, jaz pa sem bila budna, kot je le mogoče.
Danes je vse drugače. V bolnišnico nisem […]